Program 2026

Monitoring pitne vode je predpisan z Uredbo o pitni vodi (Ur. l. RS., 61/2023) in Pravilnikom o pitni vodi (Ur.list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23). Namen monitoringa je preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve Uredbe o pitni vodi ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov določene v Prilogi 1. Z izvajanjem monitoringa se zagotovijo informacije o skladnosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi zbranih informacij se opredelijo najprimernejši načini za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi. Izvajalec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Za izvajanje monitoringa pitne vode so v informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS MPV) opredeljena mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, metodologija vzorčenja in predvidena preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na vzorcih, odvzetih na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2025 so določila Uredbe o pitni vodi in Pravilnika o pitni vodi, upoštevajoč ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij, rezultate notranjega nadzora, rezultate monitoringa podzemne vode in ranljivost vodnega telesa, kjer je vodni vir posameznega oskrbovalnega območja in drugo.

V program monitoringa za leto 2025 je vključenih 929 oskrbovalnih območij. Vključena so vsa oskrbovalna območja, ki oskrbujejo vsaj 50 oseb ali zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m³ vode na dan ter območja, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb in se pitna voda uporablja za preskrbo javnih objektov. Na vseh oskrbovalnih območjih so predvidena preskušanja skupine A, na določenih oskrbovalnih območjih pa se bodo s preskušanji parametrov osnovne skupine kemijskih parametrov zagotavljale informacije o skladnosti pitne vode za določene parametre (osnovane na podlagi potencialnega tveganja) iz dela B, Priloge I Uredbe o pitni vodi, ki niso analizirani v skupini A (kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, stranski produkti dezinfekcije, nitrat, nitrit, fluorid, pesticidi, uran, tetrakloroeten in trikloroeten) ter nekatere indikatorske parametre (osnovane na podlagi potencialnega tveganja) iz dela C, Priloge I Uredbe o pitni vodi, ki niso zajeti v skupini A (celotni organski ogljik, klorid, mangan, amonij, natrij in sulfat).

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2025 je načrtovanih skupno 3308 vzorcev pitne vode. Pri vseh vzorcih bo izvedeno preskušanje parametrov skupine A. Tem preskušanjem bo pri 1332 vzorcih dodano še preskušanje na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo vpliva površinska voda.

Pri 583 vzorcih se bo preskušanjem skupine A dodal nabor določenih parametrov dela B in dela C Priloge I Uredbe o pitni vodi. Ta nabor parametrov vključuje parametre: amonij, celotni organski ogljik, nitrit, nitrat, klorid in fluorid. Pri izboru parametrov smo upoštevali lokalne razmere za vsak sistem oskrbe s pitno vodo.

V skladu z Direktivo o pitni vodi (2020/2184) in uvrstitvijo endokrinih motilcev nonilfenola in 17-beta estradiola na nadzorni seznam snovi, smo na 64 območjih v nabor spremljanih parametrov dodali prej omenjena endokrina motilca. Benzen, benzo(a)piren in vsoto policikličnih aromatskih ogljikovodikov bomo preskušali na oskrbovalnih območjih, kjer obstaja utemeljen sum na možnost onesnaženja vodnih virov (npr. kot posledica gašenja požara, izliv nevarnih snovi, ugotovljene prisotnosti v podtalnici ipd). Parametra trihalometani in bromat sta vključena v preskušanja na nekaterih oskrbovalnih območjih, kjer lahko pride do nastanka stranskih produktov zaradi uporabe dezinfekcijskih sredstev. Dodatno smo na območju Murske in Ljubljanske kotline v nabor spremljanih parametrov dodali tetrakloroeten in trikloroeten na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 5000 uporabnikov. Preskušanja na pesticide se izvedejo tam, kjer se njihova prisotnost lahko pričakuje na podlagi aktivnega kmetijstva in uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V nabor spremljanih pesticidov sta dodana metabolita- metolaklor OXA in ESA, ki sta razgradna produkta metolaklora in sta z Uredbo o pitni vodi postala relevantna.

Prisotnost kovin se bo v letu 2025 ugotavljala v 389 vzorcih pitnih vod odvzetih v javnih objektih, predvsem v smislu spremljanja vpliva hišne napeljave na kakovost pitne vode.

Zaradi ugotovljenega pojavljanja v podtalnici smo pri posameznih vzorcih dodali parameter benzotriazoli (1H- benzotriazol, 4-metil-1H-benzotriazol, 5 metil -1H-benzotriazol in 1 metil-1H- benzotriazol).

V programu spremljanja za leto 2025 niso vključeni parametri: cianid, 1,2-dikloroetan, vinilklorid, epiklorhidrin in akrilamid, saj njihova prisotnost v letih, ko so se spremljali, ni presegala 30% mejne vrednosti parametra.

V skladu z Uredbo o pitni vodi in Pravilnikom o pitni vodi morajo upravljavci vodovodnih sistemov za izpolnjevanje zahtev iz uredbe izvajati notranji nadzor vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Na podlagi analize tveganja morajo upravljavci na mestih, kjer se tveganja lahko pojavijo, vzpostaviti stalni nadzor. V programu izvajanja notranjega nadzora mora upravljavec vodovoda v HACCP sistemu določiti mesta vzorčenja, vrsto preskušanja in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Izvajanje programa notranjega nadzora nadzira ZIRS.

• Program MPV 2025

Monitoring pitne vode je predpisan z Uredbo o pitni vodi (Ur. l. RS., 61/2023) in določili Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23). Namen monitoringa je preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve Uredbe o pitni vodi ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov določene v Prilogi 1. Z izvajanjem monitoringa se zagotovijo informacije o kakovosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi zbranih informacij se opredelijo najprimernejši načini za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi. Izvajalec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Program monitoringa temelji na oceni tveganja, izdelani za vsako oskrbovalno območje. S programom zagotavljamo informacije o pitni vodi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev v skladu s predpisi za pitno vodo.

V informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS MPV) so opredeljena mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, metodologija vzorčenja in predvidena preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na vzorcih, odvzetih na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2024 so določila Uredbe o pitni vodi. Pri tem se upošteva ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij, rezultate notranjega nadzora, rezultate monitoringa podzemne vode in ranljivost vodnega telesa, kjer je vodni vir posameznega oskrbovalnega območja in drugo.

V program monitoringa za leto 2024 je vključenih 1144 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb ali zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m³ vode na dan oziroma se na oskrbovalnem območju nahaja javni objekt kot tudi vsi javni vodovodni sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb in zasebne vodovodne sisteme, ki oskrbujejo 50 ali manj oseb in se pitna voda uporablja za preskrbo javnih objektov.

Uredba o pitni vodi določa, da so parametri pitne vode za namen izvajanja monitoringa pitne vode opredeljeni v Prilogi 2 Uredbe o pitni vodi in razdeljeni na skupino A in skupino B. S preskušanji parametrov iz skupine A se zagotavljajo osnovne informacije o pitni vodi, kot so senzorične lastnosti (vonj, okus), električna prevodnost, ki je merilo za mineralizacijo pitne vode, motnost, mikrobiološka varnost, pa tudi informacije o učinkovitosti priprave pitne vode (še zlasti dezinfekcije), kjer se ta uporablja. S preskušanji parametrov skupine B se zagotavljajo dodatne informacije o skladnosti pitne vode za nekatere parametre iz dela B, Priloge I Uredbe o pitni vodi (kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, stranski produkti dezinfekcije, nitrat, nitrit, pesticidi, drugo). Preskušajo se tudi nekateri indikatorski parametri iz dela C, Priloge I Uredbe o pitni vodi, ki niso zajeti v skupini A (celotni organski ogljik, klorid, mangan, aluminij, amonij, natrij, sulfat in železo).

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2024 je načrtovanih 3422 preskušanj s parametri skupine A. Izvedlo se bo tudi 1375 preskušanj na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva. Poleg preskušanj s parametri skupine A, je za leto 2024 načrtovanih 402 preskušanj s parametri skupine B. Pri izboru parametrov smo v okviru ocene tveganja upoštevali lokalne razmere za vsak sistem oskrbe s pitno vodo. Parametri tetrakloroeten, trikloroeten in 1,2 – dikloroetan so vključeni na tistih oskrbovalnih območjih, kjer je bilo v letu 2023 ocenjeno tveganje oziroma so bili parametri identificirani v okviru izvajanja notranjega nadzora. Parametri nonilfenol, bisfenol A in perfluorirane spojine (PFOS in PFOA) so izpuščeni, saj v preteklih letih ni bilo ugotovljenih vrednosti, ki bi presegale 30% mejne vrednosti iz Direktive 2020/2184. Benzen, mineralna olja, benzo(a)piren in vsoto policikličnih aromatskih ogljikovodikov bomo preskušali na oskrbovalnemu območju, kjer obstaja utemeljen sum na možnost onesnaženja vodnih virov (npr. kot posledica gašenja požara, izliv nevarnih snovi, ugotovljene prisotnosti v podtalnici ipd). Parametri trihalometani, bromat, klorat in klorit so vključeni v preskušanja le na oskrbovalnih območjih, kjer lahko pride do nastanka stranskih produktov zaradi uporabe dezinfekcijskih sredstev. V letu 2024 se na posameznih oskrbovalnih območjih izvedejo druga preskušanja, za katera se je z oceno tveganja ugotovilo, da so le ta smiselna.. Preskušanja na pesticide se izvedejo tam, kjer se njihova prisotnost lahko pričakuje na podlagi monitoringov preteklih let. Zaradi ugotovljenega pojavljanja v podtalnici smo dodali parameter benzotriazoli (1H- benzotriazol, 4-metil-1H-benzotriazol, 5 metil -1H-benzotriazol in 1 metil-1H- benzotriazol).

V skladu z Uredbo o pitni vodi in 10. členom Pravilnika o pitni vodi, morajo upravljavci vodovodnih sistemov za izpolnjevanje zahtev iz uredbe in pravilnika, izvajati notranji nadzor vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Na podlagi analize tveganja morajo upravljavci na mestih, kjer se tveganja lahko pojavijo, vzpostaviti stalni nadzor. V programu izvajanja notranjega nadzora mora upravljavec vodovoda v HACCP sistemu določiti mesta vzorčenja, vrsto preskušanja in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Izvajanje programa notranjega nadzora nadzira ZIRS.

• Program 2024

S programi spremljanja stanja pitne vode preverjamo, da so sprejeti vsi ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi po vsej verigi oskrbe s pitno vodo, od zajetja, odvzema in priprave pitne vode do shranjevanja in distribucije, ter da ti ukrepi delujejo učinkovito. Upravljavec ima v ta namen vzpostavljen notranji nadzor, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja. Stalni notranji nadzor je vzpostavljen na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017). Namen monitoringa je preverjanje, da sprejeti ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi delujejo učinkovito. Z izvajanjem monitoringa se zagotovijo informacije o kakovosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi zbranih informacij se opredelijo najprimernejši načini za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi. Izvajalec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Program monitoringa temelji na oceni tveganja, izdelani za vsako oskrbovalno območje. S programom zagotavljamo informacije o pitni vodi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev v skladu s predpisi za pitno vodo.

V informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS MPV) so opredeljena mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, metodologija vzorčenja in predvidena preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na vzorcih, odvzetih na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2023 so določila Pravilnika o pitni vodi. Pri tem se upošteva ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij, rezultate notranjega nadzora, rezultate monitoringa podzemne vode in ranljivost vodnega telesa, kjer je vodni vir posameznega oskrbovalnega območja.

V program monitoringa za leto 2023 je vključenih 868 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb ali zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m³ vode na dan oziroma se na oskrbovalnem območju nahaja javni objekt.

Pravilnik o pitni vodi določa, da so parametri pitne vode za namen izvajanja monitoringa pitne vode razdeljeni na skupino A in skupino B. S preskušanji parametrov iz skupine A se zagotavljajo osnovne informacije o pitni vodi, kot so senzorične lastnosti (vonj, okus), električna prevodnost, ki je merilo za mineralizacijo pitne vode, motnost, mikrobiološka varnost, pa tudi informacije o učinkovitosti priprave pitne vode (še zlasti dezinfekcije), kjer se ta uporablja. S preskušanji parametrov skupine B se zagotavljajo informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2023 je načrtovanih 3148 preskušanj s parametri skupine A. Izvedlo se bo tudi 1375 preskušanj na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva. Poleg preskušanj s parametri skupine A, je za leto 2023 načrtovanih 394 preskušanj s parametri skupine B. Pri izboru parametrov smo v okviru ocene tveganja upoštevali lokalne razmere za vsak sistem oskrbe s pitno vodo. Parametri cianid, tetrakloroeten, trikloroeten in 1,2 – dikloroetan so izpuščeni, saj njihova prisotnost v programih spremljanja preteklih let ni presegla 30% mejne vrednosti parametra. Tudi parametra nonilfenol in bisfenol A ter perfluorirane spojine (PFOS) so izpuščeni, saj ni bilo zaznati preseženih vrednosti. Benzen, mineralna olja, benzo(a)piren in vsoto policikličnih aromatskih ogljikovodikov bomo preskušali na oskrbovalnemu območju, kjer obstaja možnost onesnaženja z naftnimi derivati. Parametri bromat, klorat in klorit so vključeni v preskušanja le na oskrbovalnih območjih, kjer lahko pride do nastanka stranskih produktov zaradi uporabe dezinfekcijskih sredstev. V letu 2023 se na posameznih oskrbovalnih območjih izvedejo druga preskušanja, za katera se je z oceno tveganja ugotovilo, da so le ta smiselna, dodali smo preskušanja na živo srebro. Preskušanja na pesticide se izvedejo tam, kjer se njihova prisotnost lahko pričakuje na podlagi monitoringov preteklih let. Zaradi ugotovljenega pojavljanja v podtalnici smo dodali parametra benzotriazoli in benzotiazoli.

Podatki o mikrobioloških preskušanjih in osnovnih kemijskih preskušanjih so v veliki meri na voljo iz podatkov notranjega nadzora (upravljavci so oddali poročila o notranjem nadzoru za 88% oskrbovalnih območij). V primeru, da upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo notranjega nadzora ne izvaja v skladu z zahtevami 10. člena Pravilnika o pitni vodi, ukrepa Zdravstveni inšpektorat v okviru svojih pristojnosti.

• Program 2023

• Program 2022

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2021 so določila Pravilnika o pitni vodi. Pri tem se upošteva ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij, rezultate notranjega nadzora, rezultate monitoringa podzemne vode in ranljivost vodnega telesa, kjer je vodni vir posameznega oskrbovalnega območja.

V program monitoringa za leto 2021 je vključenih 870 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb ali zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan oziroma se na oskrbovalnem območju nahaja javni objekt.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2021 je načrtovanih 3148 preskušanj s parametri skupine A. Izvedlo se bo tudi 1394 preskušanj na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva. Poleg preskušanj s parametri skupine A, je za leto 2021 načrtovanih 392 preskušanj s parametri skupine B. Pri izboru parametrov smo v okviru ocene tveganja upoštevali lokalne razmere za vsak sistem oskrbe s pitno vodo.

• Program 2021

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2020 so določila Pravilnika o pitni vodi. Pri tem se upošteva ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij, rezultate notranjega nadzora, rezultate monitoringa podzemne vode in ranljivost vodnega telesa, kjer je vodni vir posameznega oskrbovalnega območja.

V program monitoringa za leto 2020 je vključenih 877 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb ali zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan oziroma se na oskrbovalnem območju nahaja javni objekt.

Pravilnik o pitni vodi določa, da so parametri pitne vode za namen izvajanja monitoringa pitne vode razdeljeni na skupino A in skupino B. S preskušanji parametrov iz skupine A se zagotavljajo osnovne informacije o pitni vodi, kot so senzorične lastnosti (vonj, okus, videz), električna prevodnost in posledično mineralizacija vode, motnost, mikrobiološka varnost, pa tudi informacije o učinkovitosti priprave pitne vode (še zlasti dezinfekcije), kjer se ta uporablja. S preskušanji parametrov skupine B se zagotavljajo informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

V letu 2020 se na posameznih oskrbovalnih območjih izvedejo druga preskušanja, za katera se je oceno tveganja ugotovilo, da so le ta smiselna.

Na oskrbovalnih območjih, ki imajo med 500 in 5000 uporabniki, se v letu 2020 izvajajo preskušanja na farmacevtsko aktivne snovi, perfluorirane spojine (PFOS).

• Mpv program 2020

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2019 je načrtovanih 3150 preskušanj s parametri skupine A. Izvedlo se bo tudi 1501 preskušanj na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva. Poleg preskušanj s parametri skupine A, je za leto 2019 načrtovanih 393 preskušanj s parametri skupine B. Pri izboru parametrov smo v okviru ocene tveganja upoštevali lokalne razmere za vsak sistem oskrbe s pitno vodo. Na oskrbovalnih območjih z več kot 5000 uporabniki, se v letu 2019 dodatno izvajajo preskušanja na farmacevtsko aktivne snovi in perfluorirane spojine (PFOA in PFOS).

• Program 2019

Program Monitoringa pitne vode v Sloveniji za leto 2018 je načrtovan na osnovi spremembe Pravilna o pitni vodi Uradni list št. 51/2017. Pri programi programa smo upoštevali rezultate preteklih let in na podlagi ocene tveganja pripravili program preskušanj. V nadaljevanju podajamo glavne značilnosti:

• Na oskrbovalnih območjih z več kot 5000 prebivalci so preskušanja načrtovana glede na količino distribuirane vode v skladu s tabelo B1 priloge II Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015).
• z programa preskušanj parametrov skupine A smo izpustili parametra barva in amonij, saj sta ta dva parametra redko prekoračena;
• parametri: policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), benzo(a)piren, benzen, so izpuščeni iz programa parametrov skupine B, saj ni verjetno, da bi bili v pitni vodi prisotni v preseženih koncentracijah;
• pesticidi (aktivne snovi in njihovi metaboliti) bodo izpuščeni iz tistih oskrbovalnih območjih, kjer v preteklih letih pesticidov niso bili ugotovljeni ne v programu monitoringa podzemne vode in ne v programu monitoringa pitne vode;

V program monitoringa v letu 2018 bodo zajeti pesticidi in njihovi metaboliti, ki so bili zaznani v pomembnejših koncentracijah v preteklih obdobjih monitoringa, v programu kakovosti podzemnih in površinskih voda, ter v programih notranjega nadzora in tisti pesticidi, ki jih zahtevajo poročevalske tabele EU.

• Program 2018

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametrov,ki so določene v Prilogi I tega pravilnika.

Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalne meritve, kemijska in mikrobiološka preskušanja ter senzorična zaznavanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2017 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevali smo tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.

V program monitoringa za leto 2017 je vključeno 870 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb oziroma zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2017 je načrtovano 3139 rednih preskušanj. Namen rednih preskušanj je zagotavljanje osnovnih informacij o pitni vodi, pa tudi informacij o učinkovitosti priprave pitne vode (še zlasti dezinfekcije). Dodatno se bo izvedlo 1299 preskušanj na mikrobiološki parameter Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva .

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2017 je načrtovano 396 občasnih preskušanj. Namen občasnih preskušanj je zagotoviti informacije o skladnosti pitne vode za vse parametre iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Poleg tega se z občasnimi preskušanji lahko preverja tudi vsebnost drugih snovi in mikroorganizmov, ki niso vključeni v Prilogo I Pravilnika o pitni vodi, če obstaja utemeljen sum, da lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. V letu 2017 se ne bodo izvajala preskušanja na benzen, benzo(a)piren, cianid, policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), živo srebro, akrilamid, epiklorhidrin in vinil klorid, ker se je v preteklih letih izkazalo, da njihova vsebnost v pitni vodi ni znatna, oziroma ne presega mejne vrednosti.

Preskušanja na pesticide se izvedejo na oskrbovalnih območjih, kjer se prisotnost pesticidov lahko pričakuje na podlagi podatkov iz preteklih let. Parametri bromat, klorat in klorit so vključeni v občasna preskušanja le na oskrbovalnih območjih, kjer lahko pride do nastanka stranskih produktov zaradi uporabe dezinfekcijskih sredstev.

• Program 2017

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v Prilogi I.

Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalne meritve, kemijska in mikrobiološka preskušanja ter senzorična zaznavanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2016 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevali smo tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.

V program monitoringa za leto 2016 je vključeno 877 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb oziroma zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2016 je načrtovano 3072 rednih preskušanj. Dodatno se bo izvedlo 1318 preskušanj na Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2016 je načrtovano 483 občasnih preskušanj. Število preskušanj je načrtovano v obsegu in številu, kot je določeno s Pravilnikom o pitni vodi. Upoštevani so rezultati monitoringa pitne vode v preteklih obdobjih, zlasti pri določitvi dodatnih preskušanj (n.pr. pesticidi, stranski produkti dezinfekcije), ki so razporejena na osnovi usmerjenega spremljanja razmer v oskrbi s pitno vodo. Občasna preskušanja monitoringa pitne vode za leto 2016 vključujejo parametre iz priloge I (B) z izjemo: benzena, benzo(a)pirena, cianida, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), živega srebra, akrilamida, epiklorhidrina in vinil klorida.

Preskušanja na pesticide se izvedejo na oskrbovalnih območjih, kjer se prisotnost pesticidov lahko pričakuje na podlagi podatkov iz preteklih let, ter na določenih oskrbovalnih območjih med 50-500 prebivalci, kjer preskušanja na pesticide v preteklih letih niso bila izvedena. Vključeni so parametri bromat, trihalometani, klorat in klorit, ki so stranski produkti uporabe dezinfekcijskih sredstev. Podatki o vsebnosti stranskih produktov dezinfekcije so pomembni za spremljanje stalnosti, strokovnosti in učinkovitosti rabe dezinfekcijskih sredstev v sistemih za oskrbo s pitno vodo.

V letu 2016 bodo v program občasnih preskušanj vključene tudi farmacevtsko aktivne snovi tam, kjer je voda glede na izvor površinska oziroma gre za kraške izvire. Predvideno je 20 vzorcev.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2016 bo izvedeno tudi vzorčenje na radiološka preskušanja pitne vode. Preskušanja na vsebnost tritija in na skupno prejeto dozo izvede Inštitut Jožef Štefan.

• Program 2016

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v Prilogi I.

Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2015 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevali smo tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.

V program monitoringa za leto 2015 je vključeno 887 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb oziroma zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan. Oskrbovalna območja, ki so vključena v program monitoringa s pitno vodo oskrbujejo skupno približno 1.932.939 prebivalcev Slovenije (okoli 94 % prebivalstva).
V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2015 je načrtovano 3141 rednih preskušanj. Dodatno se bo izvedlo 1260 preskušanj na Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2015 je načrtovano 455 občasnih preskušanj. Število preskušanj je načrtovano v obsegu in številu, kot je določeno s Pravilnikom o pitni vodi. Upoštevani so rezultati monitoringa pitne vode v preteklih obdobjih, zlasti pri določitvi dodatnih preskušanj (n.pr. pesticidi, stranski produkti dezinfekcije), ki so razporejena na osnovi usmerjenega spremljanja razmer v oskrbi s pitno vodo. Občasna preskušanja monitoringa pitne vode za leto 2015 vključujejo parametre iz priloge I (B) z izjemo: benzena, benzo(a)pirena, cianida, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), živega srebra, akrilamida, epiklorhidrina in vinil klorida. Vključeni so parametri bromat, trihalometani, klorat in klorit, ki so stranski produkti uporabe dezinfekcijskih sredstev. Podatki o vsebnosti stranskih produktov dezinfekcije so pomembni za spremljanje stalnosti, strokovnosti in učinkovitosti rabe dezinfekcijskih sredstev v sistemih javne oskrbe s pitno vodo.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2015 bo izvedeno tudi vzorčenje na radiološka preskušanja pitne vode. Preskušanja na vsebnost tritija in na skupno prejeto dozo izvede Inštitut Jožef Štefan.

• Program 2015

Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v Prilogi I.

Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.

Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2014 so določila Pravilnika o pitni vodi upoštevajoč rezultate monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.

V program monitoringa za leto 2014 je vključeno 854 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb oziroma zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan. Oskrbovalna območja, ki so vključena v program monitoringa s pitno vodo oskrbujejo skupno približno 1.909.900 prebivalcev Slovenije (okoli 92,8 % prebivalstva).

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2014 bo izvedeno 3379 rednih preskušanj. Dodatno se bo izvedlo 1345 preskušanj na Clostridium perfringens na oskrbovalnih območjih, kjer je voda površinskega izvora, oziroma nanjo površinska voda vpliva.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2014 bo izvedeno 420 občasnih preskušanj. Število preskušanj je načrtovano v obsegu in številu, kot je določeno s Pravilnikom o pitni vodi. Upoštevani so rezultati monitoringa pitne vode v preteklih obdobjih, zlasti pri določitvi dodatnih preskušanj (n.pr. pesticidi, stranski produkti dezinfekcije), ki so razporejena na osnovi usmerjenega spremljanja razmer v oskrbi s pitno vodo. Občasna preskušanja monitoringa pitne vode za leto 2014 vključujejo parametre iz priloge I (B) z izjemo: benzena, benzo(a)pirena, cianida, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), živega srebra, akrilamida, epiklorhidrina in vinil klorida. Vključeni so parametri bromat, trihalometani, klorat in klorit, ki so stranski produkti uporabe dezinfekcijskih sredstev. Podatki o vsebnosti stranskih produktov dezinfekcije so pomembni za spremljanje stalnosti, strokovnosti in učinkovitosti rabe dezinfekcijskih sredstev v sistemih javne oskrbe s pitno vodo.

V okviru programa monitoringa pitne vode za leto 2014 bo izvedeno tudi vzorčenje na radiološka preskušanja pitne vode. Preskušanja na vsebnost tritija in na skupno prejeto dozo izvede Inštitut Jožef Štefan.

• Program 2014