Predstavitev

Monitoring

Monitoring pitne vode je predpisan z Uredbo o pitni vodi (Ur.l.RS., 61/2023) in določili Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23). Namen monitoringa je preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve Uredbe o pitni vodi ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov določene v Prilogi 1. Z izvajanjem monitoringa se zagotovijo informacije o kakovosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi zbranih informacij se opredelijo najprimernejši načini za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi. Izvajalec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. S programom zagotavljamo informacije o pitni vodi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev v skladu s predpisi za pitno vodo.

Pitna voda

Voda je nenadomestljiva naravna dobrina. Nujna je za vso življenje na zemlji. V času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanjkanjem vode, razviti svet postavlja merila, s katerimi ocenjujemo različne, za človeka pomembne, značilnosti vode. Kakovost vode predstavlja opredelitev pozitivnih lastnosti vode. Okus, vonj in barva (tudi motnost ali bistrost) so osnovna in najbolj vsakdanja merila za kakovost vode. S pomočjo fizikalno-kemijskih, kemijskih in mikrobioloških postopkov analize določamo tudi druge parametre kakovosti vode, kot so kislost vode, vsebnost ionskih zvrsti, kisika in raztopljenih anorganskih in organskih sestavin ter prisotnost različnih mikroorganizmov. Čistost vode je opredeljena z lastnostmi in značilnostmi čistega. Kriteriji, na osnovi katerih ocenjujemo vsebnosti nevarnih ali škodljivih snovi v vodi, so merila čistosti vode. Odvisni so od spoznanj o škodljivosti teh sestavin vode za živi svet in od zmogljivosti sodobne merilne tehnologije. Človek oblikuje, za vsakdanjo rabo in tudi za namene sporazumevanja preko državnih meja, mejne vrednosti (ali normative), s katerimi lahko spremljamo in »merimo« vsebnosti nevarnih snovi. Pitna voda je ne glede na vrsto in način rabe osnovno živilo. Človek jo dnevno potrebuje od dva do tri litre. Dnevni vnos zdravju škodljivih snovi je lahko velik in presega zmogljivosti človeškega organizma po njihovem odstranjevanju. Zato je pomembno, da človek oblikuje stroga merila za kakovost (in čistost) pitne vode, saj se bo tako posredno opredelil tudi za sonaravno ravnanje s prostorom, v katerem živi.

Informacijski sistem monitoringa

Rezultate monitoringa pitne vode beležimo v informacijskem sistemu monitoringa. V registru sistema so podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo, oskrbovalnih območjih, vodnih virih, identifikacijski podatki o vodnih dovoljenjih in zajetjih za pitno vodo, podatki o številu uporabnikov in mestih vzorčenj. Načrt monitoringa v sistemu opredeljuje kraj, čas in namen (obseg preskušanj) vsakega načrtovanega vzorca. Za vsak vzorec so vnaprej izbrani izvajalci vzorčenja, terenskih meritev, fizikalno-kemijskih in mikrobioloških preskušanj. Izvajalci meritev in preskusov sporočajo rezultate v informacijski sistem monitoringa preko svojih laboratorijskih informacijskih sistemov ali jih vpisujejo z aplikacijo za ročni vnos. Vse rezultate pred dokončnim vnosom preveri skrbnik sistema. Informacijski sistem monitoringa pitne vode seveda omogoča različne načine poizvedovanja po podatkih. Skladnost rezultatov lahko spremljamo z različnih prostorskih in časovnih vidikov.